Povzetek: Segment 02 Radlje ob Dravi – Mala Kopa
| Skupna zračna razdalja |
14,675 m |
| Skupna razdalja po reliefu |
15,206 m |
| Najnižja višina |
313.7 m |
| Najvišja višina |
1,468.2 m |
| Povprečna višina |
685.2 m |
| Skupno vzpona |
959.5 m |
| Skupno spusta |
-2,063.1 m |
| Skupna razdalja vzpona |
4,939.2 m |
| Skupna razdalja spusta |
8,005 m |
| Skupna razdalja ravnine |
2,261.7 m |
| % vzpona |
32.5 % |
| % spusta |
52.6 % |
| % ravnine |
14.9 % |
Ko stopiš iz hotela, greš po cesti desno ca 50 metrov, nato desno po cesti mimo stadiona. Odpre se ti pogled na smučišče na Kopah, ampak Partizanski dom je za slemenom hriba
Znak, da je treba s ceste desno dol na most, je viden.
Ampak ko prideš čez most v Vuhred, najprej ni znaka, se je pač treba po intuiciji usmeriti kamor kaže cestni smerokaz za Ribnico na Pohorju.
Pred gostilno Lovec je treba obrniti na levo, po ca dvesto metrih med dvema hišama desno, tabla kaže, da je to smer za sv. Anton.
Preden se pot začne vzpenjati po gozdu, je čez travnik lep pogled na Radlje ob Dravi in Vuhred
In nato se pot ves čas vzpenja ( vsaj eno uro hitre hoje ! ). Posamezne kmetije, ki jih knjižica opisuje, so lepo označene, glej primer.
Na desni se dobro vidi cerkev sv. Antona.
Ko greš mimo odcepa za cerkev sv. Antona
se pot najprej spusti do hišne številke 108 (hiša ob cesti ima fasado iz brun oziroma je obita z deskami), po grobi oceni vsaj 100 višinskih metrov, ampak v nadaljevanju je do Partizanskega doma pot samo še neusmiljeno navzgor.
Smučišče na Kopah se že bolje vidi, a je še zelo daleč
Glej cerkev sv. Antona s poti gledano “nazaj”.
Ko se konča makadamska cesta (v knjižici piše kmetija Antonski Kopnik – tam je 920 m nadmorske višine ! ) je na desni znamenje, da je treba po gozdni poti naprej.
Ampak v gozdu je treba paziti na markacije, ker so redke. Pot je posuta z vejevjem, ki je ostalo od sekanja v gozdu. V bistvu se je treba držati ves čas desno po pobočju.
Partizanski dom na Kopah je poleti zaprt. In seveda tudi žiga ni ! Ker me je že pred prihodom na vrh razveselila močna nevihta, nisem napravil fotografijo, v prilogi je ena s spleta.
Kasneje sem po telefonu izvedel, da je žig v Grmovškovem domu ( na levi malo pod domom je tabla, kjer piše, da je do Grmovškovega doma 45 min hoda po makadamski cesti ).
Ampak ker zaradi slabega vremena tisti dan nisem imel nobenega razgleda, sem eno lepo sončno soboto zjutraj odšel s kolesom iz Slovenj Gradca na Kope. Bilo je super, takrat sem napravil še tele fotke
Opomba: iz zadnjih dveh fotografij se vidi, da je bila pot prvotno načrtovana tako, da bi se končala na Reki na Hrvaškem. To se tudi vidi iz opisov v knjižici, ko se kar nehajo skice o poti potem ko prideš do Velikega Snežnika. Pa tudi sama pot je potem ko prideš v Ilirsko Bistrico močno “asfaltirana” in nič več prijazno gozdna.
